Select Page

Električno utrjevanje

Dragi moji devetošolci, glede na reševanje nalog, ki sem vam jih zastavila prejšnjo uro, sem prišla do sklepa, da (še) ne obvladate osnov delovanja električnega naboja in stvari, ki so s tem tesno povezane. Zdaj, prisilit vas res ne morem, da bi snov prebrali in se jo naučili, ker, če napišem: “Prosim, preberite snov v DZ na strani 94 – 96″, si boste verjetno mislili:”Eh, kr´ neki, glih lub se mi š brat – bom ž puznej!”

V redu, ne bom zahtevala od vas, da samo preberete snov v DZ za fiziko, str. 94 – 96, ampak morate odgovoriti na naslednja vprašanja (pri nekaterih odgovorih vam bo prav prišel tudi zvezek za fiziko):

1. Kakšno posledico ima električni naboj enega telesa na drugo telo?

2. Kakšna je oznaka za električni naboj in katera je njegova enota?

3. Kakšen je lahko električni naboj? Razloži na primeru!

4. Za katera telesa pravimo, da so nevtralna?

5. Kdaj je telo nabito pozitivno in kdaj negativno?

6. Kaj deluje med naelektrenimi telesi? Opiši!

7. Kako delujejo električne sile (glede na prostor)?

8. Kaj je elektroskop? Kje si ga že videl? Opiši njegovo delovanje, ki si ga opazoval!

9. Na čem temelji delovanje elektroskopa?

10. Kaj je v resnici preskok iskre oz. strela ob nevihti?

11. Kaj je električni tok? Zapiši enačbo!

12. Kdaj je el. tok enosmeren in kdaj izmeničen?

13. Kaj omogoča sklenjen električni krog?

14. Opiši preprost el. krog!

15. Naštej in opiši vsaj pet elementov električnega kroga!

16. Kateri so učinki el. toka?

17. Kolikšna je vrednost osnovnega naboja? Kako ga označimo?

18. Kdaj nastane kratki stik?

19. Kako se zavarujemo pred kratkim stikom?

20. Opiši dve vrsti varovalk!

21. Kaj je elektroliza?

22. Napiši eno praktično uporabo elektrolize!

Dovolj bo, je tako? Veselo na delo, prosim.

 

Razstavljanje sil

POZOR!!!!!

Upam, da ste slišali oz. veste, da bo danes ob 9.15 uri popolni Sončev mrk. Prosim, opazujte ga skozi primerna varilska očala in mi napišite, do katere stopnje se je stemnilo!

 

Pozdravljeni, osmošolci. Prejšnji teden smo se naučili seštevati nevzporedne sile, danes si bomo pa ogledali (in se ga naučili, seveda) obraten postopek, se pravi razstavljanje sil na posamezne komponente. Zakaj je to potrebno, pravite?  Zamislite si, da ste v takem položaju:

Poznate vašo maso, vrv pred vami je trdna, vrv za vami pa že nekoliko nacufana. Ali bo zdržala? Kako morate prenesti silo teže na močnejšo stran vrvi, da se boste rešili iz trapastega položaja? Evo, zato morate znati razstavljati sile 😉 .

Torej, kot že dvakrat poprej, si lahko razlago pogledate tule.

Tukaj pa so napisana navodila:

Imamo silo F1, ki jo želimo razstaviti na dve sili oziroma komponenti. Nosilki (“smer”) obeh sil (to sta tisti dve “črti”, ki se dotikata prijemališča F1) sta tudi že narisani. Zdaj nam ni treba drugega, kot da geotrikotnik položimo ob eno od obeh nosilk in ga pazljivo, ves čas vzporedno z nosilko, prenesemo do konca sile F1. Tam, kjer se sekata geotrikotnik in druga nosilka, označimo točko. Narišemo puščico, kajti to je konec prve izmed obeh komponent (sil), na kateri bomo razstavili silo F1.  To, novo dobljeno silo, lahko  označimo z F1a. Zdaj isti postopek ponovimo na drugi strani: geotrikotnik prislonimo ob drugo nosilko, vzporedno z nosilko ga premaknemo do konca sile F1 in tam, kjer se sekata geotrikotnik in druga nosilka, je konec sile F1b. Narišemo puščico. Zdaj nam ne preostane drugega, kot da izmerimo obe komponenti sile F1 in jima določimo velikost glede na merilo. Super ste, uspelo vam je!

Je razumljivo? Če ni, si oglejte video še enkrat, če pa bo še takrat kaj škripalo, pa vprašajte.

Naredite, prosim, vaje v DZ, str. 103 – 104, nal. 1, 2, 3.

Charles Darwin

POZOR!!!!!

Upam, da ste slišali oz. veste, da bo danes ob 9.15 uri popolni Sončev mrk. Prosim, opazujte ga skozi primerna varilska očala in mi napišite, do katere stopnje se je stemnilo!

Pozdravljeni, devetošolci!

Upam, da ste vsi znali odgovoriti na vprašanja, ki sem vam jih zastavila prejšnjo uro. Dobila sem sicer izredno malo povratnih informacij, vendar bom tukajle objavila pravilne odgovore, da boste razumeli, v katero smer morate razmišljati:

1. Praktičen primer, ki dokazuje, da modifikacije niso dedne: če body builder postane očka, njegov dojenček ne bo imel nič bolj razvitih mišic, kot katerikoli drug dojenček. Očetova pridobljena ( s treningom) lastnost se ni prenesla na potomca.

2. Na kratek rok so lahko zmagovalci boja za obstanek tudi takšni, ki se jim je to “posrečilo” – npr. počasna srna ima sicer lahko potomce (zmagala je v boju za obstanek), ampak, če je prenesla svojo počasnost na potomce, bodo verjetno vsi ulovljeni in pohrustani, še predno bodo imeli mladiče.

3. Boj za obstanek je proces, v katerem osebki (živali in rastline) tekmujejo med seboj za življenjski prostor, svetlobo, hrano, vodo, partnerja.

4. Mutacije so dedne, modifikacije ne. Mutacije se pojavijo spontano, modifikacije povzroči okolje. Mutacije so po večini škodljive, modifikacije so v glavnem koristne. Mutacije se pojavijo na genotipu, modifikacije na fenotipu.

5. Porjavitev, če smo na soncu – nekateri zelo porjavijo, drugi manj, čeprav so enak čas na soncu, kot prvi.

6. Koristna mutacija: kiti so imeli najprej noge, nato pa so se jim spremenile v plavuti.

Škodljiva mutacija: skoti se miš s krajšimi nogami, zato počasneje teče in jo mačka hitreje ulovi.

 

Tako, tole so bili odgovori. Primerov je še ogromno, spomnite se svojih, prosim. Tole tu je samo vzorec.

Zdaj si bomo pa ogledali del življenjske poti Charlesa Darwina, človeka, ki je med prvimi spregovoril o nastanku vrst in boju za obstanek in o naravnem izboru.

Charles Darwin

Električno polje

POZOR!!!!!

Upam, da ste slišali oz. veste, da bo danes ob 9.15 uri popolni Sončev mrk. Prosim, opazujte ga skozi primerna varilska očala in mi napišite, do katere stopnje se je stemnilo!

 

No, zdaj pa k snovi:

Električno polje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Homogeno električno polje je povsod enako. Silnice homogenega električnega polja so vzporedne črte. Električno polje med dvema nabitima kovinskima ploščama – pravimo jima kondenzator – je homogeno. Kadar pa se električno polje s krajem spreminja, pravimo, da je polje nehomogeno. Električno polje okoli točkastega naboja je nehomogeno.

Če narišemo  električno polje okoli pozitivnega naboja, vidimo, da silnice izhajajo IZ naboja. Premislimo še, kakšno električno polje bi ustvaril negativni naboj v izhodišču. Verjetno bi silnice poniknile vanj. In res je tako. Oglejmo si sličice:

nehomogeno el. polje pozitivnega točkastega naboja

Tako, upam, da ni bilo pretežko. Zdaj pa, prosim, rešite naslednje naloge:

vaja-1  vaja-2   vaja-3

 

 

 

Spužve

POZOR!!!!!

Upam, da ste slišali oz. veste, da bo danes ob 9.15 uri popolni Sončev mrk. Prosim, opazujte ga skozi primerna varilska očala in mi napišite, do katere stopnje se je stemnilo!

 

Pozdravljeni, sedmošolci, spet smo skupaj. V petek ste dobili nalogo, da ste izdelali dvovejnati določevalni ključ za price, ki živijo okoli nas. Odziv je bil zeloooo slab, dobila sem komaj tri izdelke. Če se vam je zdela naloga pretežka, na hitrico ponovimo, kaj je pomembno pri tem ključu: vedno izberemo lastnost, ki ima dve različici. Vsaka različica vodi v novo skupino. Za bolj nazorno predstavo kliknite semle . Bo šlo? Prosim, rada bi videla vaše prispevke, 7.a, učiteljica Žveplanova pa izdelke 7.b razreda.

Tako, zdaj pa spet na potovanje po živalskem sistemu. Zadnjič smo si ogledali enoceličarje. Vsi živijo v vodi. No, tudi danes ne bomo šli na kopno. Ste se že kdaj potapljali na morju? Z masko? Ste pod vodo morebiti videli nekaj takega:

Ste? Krasno. Kaj je to, mogoče veste? Rastlina, žival? Žival je, čeprav izgleda bolj kot rastlina. Spada v veliko družino spužev in se imenuje spužva žveplenjača, ker je tako zelo živo rumene barve. Če jo pa odtrgate z njenega rastišča in prinesete iz morja na kopno, pa počrni in propade. Škoda. zato jo raje nepoškodovano občudujte pod vodo, prosim.

Spužve so čudne živali. Njihove celice niso zrasle med seboj v tkiva, zato pravimo, da so spužve nepravi mnogoceličarji. Živijo v skupnosti, imenovani korm. 

Osnovna lastnost vseh spužev so odprtine na površini:

  • majhne in številčnejše dotekalke, skozi katere voda priteka v spužvo
  • maloštevilne odtekalke skozi katere odteka prefiltrirana voda – po navadi ima vsaka spužva eno odtekalko. Če preštejemo odtekalke, vemo, koliko posameznih živali je v kormu.

Sistem kanalov in kamric v telesu mestoma obdaja poseben sloj bičkastih celic z ovratnikom, imenovanih ovratničarke.

Spužve nimajo prebavil. Spužva se prehranjuje s pomočjo celic ovratničark  (pri celicah ovratničarkah si pogledate samo sličico, da vidite, kako izgledajo – seveda so mikroskopsko majhne. Da se ne bi slučajno učili, iz česa so sestavljene) – z bički ustvarjajo vodni tok, ki prinaša hrano – organski drobir.

Ogrodje je sestavljeno iz iglic, prekritih z anorgansko snovjo (apnencem ali kremenom). Ogrodje je prožno ali trdno in preprečuje trajne deformacije telesa.

Spužve v prerezu izgledajo nekako takole:

Včasih, ko še niso poznali umetnih mas, so navadno spužvo uporabljali za šolske gobe – z njimi so brisali table. še danes take spužve lahko kupite v obmorskih krajih kot spominek:

V morju ponavadi navadne spužve niso tako lepe oker barve, prekrite so lahko z muljem ali čim drugim in so črnikaste barve:

Spužve se lahko razmnožujejo spolno ali nespolno z brstenjem – v tem primeru na kormu zraste brst – nova spužvica. Pa še ena, pa še ena … tako korm raste.

Spužve živijo tudi v sladki vodi, čeprav so zelo redke. Tule je slika primerka (precej velikega) iz reke Krke:

Tako, zdaj že veliko veste tudi o tem prijateljčku:

Ga poznate? Seveda ga! 🙂

Tako, zdaj pa nekaj vprašanja za utrjevanje snovi:

1. Zakaj pravimo, da so spužve nepravi mnogoceličarji?

2. Kaj je korm?

3. Kaj je glavna naloga celic ovratničark?

4. Kako zraste korm?

5. Čemu služi ogrodje pri spužvah?

6. Kje živijo spužve?

7. Zakaj ima Spuži priimek Kvadratnik?

8. Na internetu si oglej vsaj pet različnih vrst spužev!

Prepričana sem, da boste naloge rešili z levo roko!

 

 

 

Stran 1 od 912345...Zadnja »